Rastna faza: Navodilo za gojitelje na prostem

Želite letos na vrtu vzgojiti močne in zdrave rastline ter pobrati bogat pridelek? Začeti morate že v rastni fazi – obdobju, ko rastline razvijajo korenine, liste in stebla, ki bodo pozneje temelj vašega pridelka. V našem vodniku vam bomo svetovali, kako podpreti vegetativno rast pri zunanjem gojenju.

Rastline skozi svoje življenje prehajajo skozi dve posebni obdobji – vegetativno (rastno) fazo, ko rastejo in tvorijo liste, korenine in stebla, ter generativno (cvetno) fazo, ko cvetijo in tvorijo semena. Dolžina vegetativne in generativne faze se pri različnih vrstah rastlin razlikuje; nekatere vrste imajo dolgo vegetativno fazo in kratko cvetenje (npr. drevesa), druge hitro preidejo v generativno fazo (npr. enoletnice), pri nekaterih rastlinah (npr. trajnicah) pa se ti fazi ciklično ponavljata skozi več let.

Morda vas zanima: Fotoperioda: Kratkodnevne in dolgodnevne rastlinske vrste

Zakaj so pomembna zdrava stebla in korenine

V rastni fazi je za rastline zelo pomembno, da razvijejo dovolj korenin, listov in stebel, saj bodo med cvetenjem večino svoje energije usmerile v tvorbo cvetov, plodov in semen. Poenostavljeno povedano, brez močnih stebel ter zdravih listov in korenin ne boste dočakali bogatega pridelka. Stebla so opora za liste, cvetove in plodove ter vsebujejo žilni sistem, ki prenaša vodo in hranila po vsej rastlini. Koreninski sistem prav tako hkrati opravlja več funkcij. Korenine črpajo hranila in vodo iz substrata ter rastlinam služijo kot zaloga v obdobjih suše. Poleg tega so dovolj globoke in razvejane korenine zagotovilo, da bodo rastline kljubovale tudi močnemu vetru, kar je pri gojenju na prostem pomembno.

Dovolj dušika

Tako kot pri ljudeh je tudi za rastline pravilna sestava prehrane polovica zdravja. V svojem življenju rastline potrebujejo skupaj 17 različnih hranilnih elementov. Nekatere črpajo iz zraka in vode (ogljik, kisik, vodik), večino pa prek korenin dobijo iz tal. Če kateremu od teh pomembnih hranilnih elementov pri rastlinah primanjkuje, se to bistveno pozna na njihovem zdravju. Rodovitna tla in ustrezna gnojila so zato prvi korak k temu, da bodo vaše rastline med vegetativno fazo v dobri formi in bodo hitro tvorile robustna stebla ter veliko korenin.

Trije najpomembnejši hranilni elementi v tleh za rastline so dušik (N), fosfor (P) in kalij (K), ki jih porabljajo v največjih količinah. V rastni fazi ima predvsem vlogo dušik, ki je temelj za tvorbo beljakovin, ki so »gradniki« vseh rastlinskih celic in tkiv. Brez beljakovin rastline ne bi mogle tvoriti novih listov, stebel ali korenin. Dušik je tudi del klorofila, zelenega barvila, ki omogoča fotosintezo, torej pretvorbo svetlobe v energijo. Nenazadnje je dušik tudi del RNA in DNA ter encimov. Dušik pride v tla po več poteh:

Biološka vezava dušika: Nekatere bakterije (npr. iz rodu Rhizobium ali Azotobacter) pretvarjajo atmosferski dušik (N₂) v amoniak (NH₃). Te bakterije živijo tako v tleh kot tudi na koreninah metuljnic (grah, fižol, detelja). Sajenje teh rastlin na gredice (zeleno gnojenje) je odličen naraven način, kako povečati količino dušika v tleh.

Organska snov: Dušik pride v tla tudi kot del razkrajajoče se organske snovi, ki jo talni mikroorganizmi preoblikujejo v nitrate (NO₃). Najučinkovitejši način, kako v tla dodati organsko snov, je kompost, humus in zastiranje.

Rastna gnojila: Obstaja nešteto vrst gnojil, od povsem organskih do povsem mineralnih, s postopnim ali hitrim delovanjem, v prahu ali tekoča. Izbira pravega je odvisna predvsem od vašega načina gojenja. Medtem ko so pri gojenju v loncih primerna tekoča gnojila s hitrim delovanjem, so za tla primernejše organske različice s počasnim sproščanjem. Ne glede na to, katero vrsto izberete, mora gnojilo za rast vedno vsebovati visok delež dušika (N).

Morda vas zanima: Gnojila za rast: čemu služijo in kako jih uporabljati

Podporni hranilni elementi

Kalcij (Ca) in silicij (Si) sta dva hranilna elementa, ki jima večina pridelovalcev na prostem ne posveča veliko pozornosti, ker ju je v tleh praviloma dovolj. Kljub temu lahko pomanjkanje silicija ali kalcija v rastni fazi na rastline bistveno vpliva, saj oba elementa neposredno vplivata na trdnost celičnih sten. Ko rastlina prejema dovolj silicija in kalcija, ima močnejše liste in stebla ter bolje kljubuje vetru, suši in patogenom.

Kalcij: Ta element je ključen za razvoj novih celic in tudi uravnava transport vode in hranil med celicami. Pomanjkanje kalcija se pri rastlinah kaže z deformiranimi ali odmirajočimi mladimi listi in upočasnjeno rastjo. Dober vir kalcija pri zunanjem gojenju je dolomitni apnenec, ki pomaga tudi zmanjšati kislost tal. Hiter vir kalcija za rastline v rastni fazi so tekoča gnojila z vsebnostjo kalcija in dušika (CalMag). Kalcij vsebuje tudi razkrajajoča se organska snov, na primer v kompostu ali pri zastiranju.

Silicij: Pri zunanjem gojenju v prostih tleh je silicij rastlinam široko dostopen, če pa gojite na primer v kokosu ali inertnih substratih, ga lahko vaše rastline pogrešajo. Silicij povečuje trdnost celičnih sten, zato rastline bolje kljubujejo visokim temperaturam, suhemu zraku in suši. Če želite rastlinam hitro dodati silicij in jih zaščititi pred toplim vremenom, preizkusite silicij v obliki foliarne aplikacije, na primer Terra Aquatica Silicate.

Zalivanje in vlaga tal

Vegetativna faza je obdobje hitre in intenzivne rasti, zato rastline potrebujejo reden dotok vode. Suša lahko še posebej močno upočasni mlade rastline z razvijajočimi se koreninami. Po drugi strani pa lahko prekomerno namakanje substrata povzroči gnitje korenin in razvoj plesni. Zato je pri zalivanju zunanjih rastlin dobro upoštevati ta pravila:

  • Zalivajte raje pogosteje in manj kot enkratno v velikih količinah.
  • Redno preverjajte vlago tal – na otip naj bodo vlažna, vendar ne razmočena.
  • Zalivajte zjutraj ali zvečer.
  • V obdobju močnih padavin poskrbite za ustrezno drenažo tal.

Za dodatne koristne nasvete in navodila za outdoor in indoor gojitelje obiščite naš blog Higarden!